Dosti Deltašev je nadaljevalo z uspešnim delom v svojih firmah tudi po stečaju. Med njimi je tudi Tomo Đorđević, ki se ga iz Deltinih časov spominjamo kot človeka z ogromno energije, idej in motivacije za doseganje vedno novih ciljev.

Po Delti je Tomo začel s samostojnim delom, ustvaril več uspešnih firm in ves čas generiral nove poslovne priložnosti. Leta 2014 ga je ustavila tragična nesreča, uspešnost poslovanja pa nadaljuje njegova družina. Prejšnji mesec je Tomotova  firma YUCO praznovala 30. obletnico. Predstavitev firme si lahko pogledate na spodnji povezavi:

Zapisal: Slavko Rožič

Tiskanje slike Tita na matričnem tiskalniku

Režiser filma o Iskra Delti je prosil nekaj njenih bivših delavce za ponovno vrstično tiskanje Titove slike na matričnem tiskalniku. Sliko Tita na papirju je dobil režiser Jurij Gruden iz Delta arhiva.

Kos tej nalogi je bil Jože Stepan.

Na spodnjem videu je prikazan uspešen tisk

Uspešna okrogla miza o zgodovini računalništva pri nas

 

V torek zvečer je v mini konferenčni sobi Pritličja v izvedbi Računalniškega muzeja potekala okrogla miza Svetla in temna stran zgodovine računalništva, kjer so gostje pred nostalgično publiko razpredali o tem in onem, povezanim z računalniško zgodovino pod Alpami.

Debato je povezoval Artur Švarc, ki je ob sebi gostil Jonasa Žnidaršiča, ki je bil del pionirjev tako na svetli kot temni strani, Sergeja Hvalo, strokovnjaka za računalniške igre in nekdanjega soustvarjalca kultne revije Joker in Marjana Kodeljo, novinarja in zadnjega urednika revije Moj Mikro.

če ti je pa fotr dovolu barvni televizor prklopt, pol si bil pa sploh car

Marjan Kodelja, Moj mikro

 

Več kot 50 poslušalcev je lahko slišalo veliko o osembitnih računalnikih, ki so orali popularno ledino računalništva pri nas, pa o piratstvu, ki je bilo posebnost našega prostora, o mini vojnah med Commodorjevci in Spectrumaši, o zlati dobi z Amigami in Atariji in potem zatonom romantike s prihodom PC-ja. Dotaknili so se tudi računalniških publikacij, interneta in odgovorili na mnoga vprašanja iz publike.

Sploh specifika podalpskega prostora, ki je v začetku onemogočala uvoz računalnikov, je zanesenjake v osemdesetih prisilila v alternativne metode.

Za moj prvi PC, ki sem ga moral prešvercat, sem kupil vse, razen ohišja. Doma sem vse to skupaj sestavil v navadno kartonsko škatlo 

 Jonas Žnidaršič

 

Podobnih dogodkov, ki gledajo v zgodovino, bo v organizaciji Računalniškega muzeja v prihodnje še več in bodo tudi tematsko obarvani.

Več kot dvourni posnetek je prijazno zagotovil vzivo.si, O dogodku pa so poročali tudi zvečer v Odmevih na RTV SLO

Planica – 40 let od prve računalniške obdelave podatkov

Pisalo se je leto 1979. Beno Hvala, izkušen športni novinar na RTV in od leta 1960 tudi režiser prenosov poletov na Planici je želel tega leta ponuditi gledalcem nekaj več. Kaj bi to bilo? Zamislil si je, da bi vse podatke ki se zbirajo ob skoku takoj pripeljal direktno na ekran. Tega dotlej v Planici še ni bilo.

Kako to narediti? Kdo bi to zmogel?

Iz RTV so kontaktirali Elektrotehno in tako je naloga prišla do Delte. Janez in ekipa so preučili nalogo in po pričakovanju rekli DA. S strokovne strani je bil projekt pravi izziv da ekipa Delte ponovno pokaže kaj zna, poslovno pa je za Delto pomenila dodatno prepoznavnost in ponos da so lahko soustvarjalci te velike in kultne prireditve.

Pa se je začelo. Marjan Miletić, Mihajlo Komunjer, Vlado Pečar, Marjan Murovec, Stojan Grgič, Marko Šorn, Iztok Pušnar … pa še kdo je bil v ekipi Delte. Poleg Deltašev in RTV so bili vključeni tudi profesorji in asistenti s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, kjer so v prejšnjih letih za Planico že izdelali npr. merilnik hitrosti na odskočni mizi.

Prvič je bil v igri računalnik z obdelavami in rezultati v realnem času. Glavni problem je bil kako povezati signale med računalnikom in TV sliko in napisati programsko opremo za spremljanje tekmovanja.

Vse se je dogajalo na Delti 340/5, na katero so poleg terminalov in tiskalnikov priključili tudi vmesnike, ki so jih za to priliko razvili  in izdelali v Delti. Vsa strojna oprema Delte je delovala brezhibno, kljub okolju ki je bilo daleč od pričakovanega za računski center.

Programsko opremo je bilo treba izdelati vse od arhitekture, preko različnih vnosov, popravkov in prikaza podatkov na TV ekranu do vrstnega reda rezultatov in drugih izpisov. Tu se je pokazala razlika med teoretično analizo s strokovnjaki RTV na papirju in realnostjo v Planici. Po prvem testu v živo je bilo potrebno takoj, „v letu“  preprogramirati večji del sistema. Znana ekipa Mike, Murči in Vlado so to naredili, kot sta MMM in Mike zapisala v reviji Informatika, „Vrijeme koje smo imali na raspolaganju bilo je 1 dan i sve raspoložive noći“.

Delta je torej leta 1979 s prvo računalniško obdelavo rezultatov v Planici odprla novo poglavje. To pa ni bila edina novost. To leto je takratni finale svetovnega pokala, 15. marca, prvič spremljal refren pesmi Slavka Avsenika, Planica, Planica. Te pesmi se spomnimo vsaj enkrat letno, prav je in ponosni smo lahko, da se po 40 letih spomnimo tudi na naš, Deltin, prispevek k velikosti Planice.

Vabim vas, da si v spomin na te dni pogledate:

  • članek v reviji Informatica, stran 68
  • video posnetek poleta Zupana, kjer se vidi zapis DELTA YUGOSLAV  COMPUTER  
  • slika iz zgornjega videa, kjer se vidi Deltino sodelovanje
  • fotografijo dela ekipe
  • album slik

Kar nekaj zgodb o dogajanjih s Planice kroži naokrog. Veseli bomo, če nam jih pošljete, zagotovo pa se jih spomnimo na našem letošnjem 41. srečanju, ki bo v petek 24. maja.

Po pripovedovanjih zapisal Slavko

Okrogla miza “Svilena dolina” ob zaključku razstave “Naši računalniki od Karavank do Kitajske”

V torek, 26. februarja, je v lokalu Pritličje potekala okrogla miza z gostoma Janezom Škrubejem in Jožetom Buhom, ki jo je povezoval Marko Štamcar.

Janez Škrubej je bil prvi vodja predstavništva DEC za Jugoslavijo in eden od ustanoviteljev Delte ter njen direktor. Po vključitvi v Iskro je bil generalni direktor podjetja Iskra Delta ves čas njenega delovanja. Je avtor knjige “Hladna vojna in bitka za informacijsko tehnologijo”.

Jože Buh je bil vodja servisa pri Delti ter vodja odprave Iskre Delte na Kitajsko. Lepo se mu zahvaljujemo tudi za fotografije, ki jih je prispeval za razstavo.

V uri in 40 minut smo z gosti in obiskovalci predebatirali vse z Iskro Delto povezane teme, od njenega nastanka (in konca), širitve v tujino, računalnika Triglav, pa do glavne teme, “Projekta Milijarda”, računalniške mreže za kitajsko policijo, kjer je Iskra Delta prispevala računalniško opremo, mrežno opremo, izobraževanje kitajskih strokovnjakov ter na Kitajsko za več mesecev poslala svoje najboljše strokovnjake.

Za tiste, ki ste okroglo mizo zamudili, toplo priporočamo nakup slovenske ali angleške izdaje knjige g. Škrubeja, kjer je podrobno opisana celotna zgodba.

I Delta Club prenavlja spletne strani

Odločili smo se, da posodobimo naše spletne strani. Za to je bilo kar nekaj razlogov, kot:

  • varnostne zahteve in določila GDPR
  • omogočanje komentarjev, blogov
  • lažje obveščanje članov
  • lažje nadgradnje in kreiranje prispevkov

Izbrali smo sistem WordPress, ki je vodilni odprtokodni sistem za upravljanje s spletnimi vsebinami. V WordPress okolju bomo lažje postavili vse zgoraj zapisane potrebe. Plan je, da bo le manjši del portala odprt za vse, posamezne vsebine bodo namenjene le nam, članom.

Za test sistema v nastajanju te vabim, da se kot uporabnica/uporabnik registriraš na naslovu http://ideltaclub.com/wordpress/wp-login.php?action=register. Potrditev registracije oziroma zahtevek za vnos tvojega gesla boš takoj po registraciji dobila/dobil po elektronski pošti z ideltaclub@gmail.com naslova. Kot registriran uporabnik lahko klikneš na naslov http://ideltaclub.com/wordpress/wp-login.php , ter v ‘Nadzoni plošči’  dopolniš manjkajoče osebne nastavitve kot so: ime, priimek, tvoj spletni naslov (če ga imaš) in sliko (uporabi GRAVATAR).

Do preklica bomo imeli:

Vabimo vse, ki se spoznate na WordPress da se mi  javite in s svojimi znanji pomagate pri ustvarjanju novega portala.

Darko Pungerčar